Besedilo
Razlogi za potrebo po dodatnih delih so nastali v fazi izdelave projektne dokumentacije - faza IDZ in pridobivanja projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev (kar ravno tako sodi v pogodbeni obseg del) in so neodvisni od volje naročnika in izvajalca – t. j. lokalna skupnost, ki je od projektanta in posledično naročnika terjala povečavo/razširitev profila ceste ter dodatne, s tem povezane, ukrepe.
Za izvedbo dodatnih del se na podlagi 2. točke 1. odstavka 95. člena ZJN-3 sklene aneks k osnovni pogodbi s prvotnim izvajalcem, saj zamenjava izvajalca v konkretnem primeru ni mogoča iz ekonomskih in tehničnih razlogov, hkrati pa bi zamenjava izvajalca naročniku povzročila velike nevšečnosti, znatno podvajanje stroškov in tudi časovni zamik dokončanja predmeta pogodbe (izdelave projektne dokumentacije).
Dodatna dela so potrebna za dokončanje pogodbenih del in so v neposredni povezavi z deli po osnovni pogodbi oz. so integrirana v projektne rešitve in so tako sestavni del celovite projektne rešitve, za katero skladno s 14. členom Gradbenega zakona (GZ-1) odgovarja projektant (v konkretnem primeru izvajalec po osnovni pogodbi). Dodatna dela predstavljajo dele projektne dokumentacije, pri katerih je treba upoštevati vse parametre in predpostavke, uporabljene pri izdelavi projektne dokumentacije po osnovni pogodbi, zato jih ni možno oddvojiti od osnovne projektne rešitve in dati v izvajanje drugemu projektantu, saj v tem primeru projektant ne more odgovarjati za izdelavo, celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije. Vključitev drugega izvajalca bi zahtevala nov postopek oddaje javnega naročila, kar bi bistveno podaljšalo čas izdelave projektne dokumentacije. To bi naročniku povzročilo večjo časovno zamudo, prav tako pa tudi velike stroške. Dodatni stroški in zamude pa bi nastali tudi zaradi uvedbe v delo novega izvajalca. Navedeno je iz vidika stroškov in porabe časa neracionalno in bi povzročilo resne težave pri doseganju terminskega plana izvedbe investicije.
Vse opisane okoliščine imajo za posledico nastanek stroškov naročniku in nastanek večjih tveganj, kar upravičuje sklenitev aneksa za dodatna dela s prvotnim izvajalcem.
Spremembi pogodbe (podaljšanje pogodbenega faznega roka in podaljšanja obdobja, za katero je sklenjena osnovna pogodba) sta dopustni na podlagi 3. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, in sicer sta spremembi potrebni zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti (IDZ rešitve so bile potrjene kasneje, kot je bilo predvideno v terminskem planu izvajalca; nekaterih del zaradi potrebe po uskladitvi ni bilo mogoče izvajati, dokler ni bilo zaključeno javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave za sklenitev pogodbe za »Izdelava dela PZI projektne dokumentacije za rekonstrukcijo lokalne ceste po dolini potoka Velunja«; potreba po urgentni izdelavi preliminarnih popisov del s strani izvajalca za namen priprave dokumentacije javnega naročila za izbor izvajalca GOI del, kar je vplivalo na časovnico izdelave PZI projektne dokumentacije pri izvajalcu; bolniška odsotnost kadra pri podizvajalcu). Spremembi ne spreminjata splošne narave javnega naročila, saj predmet pogodbe ostaja nespremenjen.
Sprememba pogodbe (vključitev valorizacijske klavzule) je dopustna na podlagi 3. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, in sicer je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti (nastali razlogi za potrebo po podaljšanju obdobja, za katero je sklenjena osnovna pogodba, in posledično potreba po vključitvi valorizacijske klavzule v pogodbo). Izvajalec se je s pogodbo namreč zavezal k fiksnosti cen za obdobje 12 mesecev od sklenitve pogodbe (5. člen pogodbe) in je moral pri oblikovanju ponudbene cene to upoštevati, ni pa se zavezal k fiksnosti cen za morebitna podaljšanja pogodbenega obdobja. Očitno je, da izvajalec v podaljšanem obdobju ni pripravljen prevzemati tveganja podražitev in pristaja na fiksnost cen le v pogodbenem obdobju, dogovorjenem z osnovno pogodbo, zato je vključitev valorizacijske klavzule utemeljena. Sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila, saj predmet pogodbe ostaja nespremenjen.