Nakup HW strežniške opreme za informacijski sistem

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Sklop 1: Omrežna oprema,Diskovno polje s cca. 75 TB neto, Strežniki, Oprema za vgradnjo v obstoječe računalnike in rezervna oprema za testno okolje, Vzpostavitev delovanja in drobni inventar;
Sklop 2: Itanium za analitični strežnik.

Rok

Rok za prejem ponudb je bil 2014-10-07. Javno naročilo je bilo objavljeno na 2014-08-26.

Dobavitelji

V odločitvah o oddaji naročila ali drugih dokumentih o javnem naročilu so navedeni naslednji dobavitelji:

Kdo? Kaj? Kje?
Zgodovina javnih naročil
Datum Dokument
2014-08-26 Obvestilo o javnem naročilu
2014-08-29 Dodatne informacije
2015-01-19 Obvestilo o oddaji naročila
Obvestilo o javnem naročilu (2014-08-26)
Objekt
Področje uporabe javnega naročila
Naslov: Strežniki
Količina ali obseg: 225 000
Skupna vrednost javnega naročila: 219 000 💰
Metapodatki obvestila
Izvirni jezik: slovenščina 🗣️
Vrsta dokumenta: Obvestilo o javnem naročilu
Vrsta naročila: Blago
Uredba: Evropska unija
Enotni besednjak javnih naročil (CPV)
Koda: Strežniki 📦

Postopek
Vrsta postopka: Odprti postopek
Vrsta ponudbe: Ponudba za posamezni sklop ali več sklopov
Merila za podelitev
Najnižja cena

Naročnik
Identiteta
Država: Slovenija 🇸🇮
Vrsta naročnika: Ministrstvo ali kateri koli drugi nacionalni ali zvezni organ
Ime naročnika: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Poštni naslov: Kotnikova ulica 5
Poštna številka: 1000
Poštno mesto: Ljubljana
Stik
Internetni naslov: http://www.svrk.gov.si/ 🌏
E-naslov: gp.svrk@gov.si 📧
Telefon: +386 14003311 📞
Faks: +386 14003522 📠

Sklic
Datumi
Datum pošiljanja: 2014-08-26 📅
Rok za predložitev: 2014-10-07 📅
Datum objave: 2014-08-28 📅
Identifikatorji
Številka obvestila: 2014/S 164-293222
Številka UL-S: 164
Dodatne informacije
Razpisno dokumentacijo je možno dobiti na: http://www.enarocanje.si/Dokumentacija/2014/8/10088-13831018579899458366/JN.zip Rok za prejem ponudnikovih vprašanj na Portalu javnih naročil: 26.9.2014, 10:00.

Objekt
Področje uporabe javnega naročila
Kratek opis:
Sklop 1: Omrežna oprema,Diskovno polje s cca. 75 TB neto, Strežniki, Oprema za vgradnjo v obstoječe računalnike in rezervna oprema za testno okolje, Vzpostavitev delovanja in drobni inventar;
Sklop 2: Itanium za analitični strežnik.
Številka sklopa: 1
Naziv sklopa: Osnovna strojna oprema za novi informacijski sistem.
Kratek opis:
Za hitrejšo izmenjavo podatkov med strežniki smo predvideli tudi hitrejši, 10 Gb/s, omrežni stikali v strežniški sobi. Nabava dveh istovrstnih stikal je potrebna zaradi zagotavljanje
redundance.Nova omrežna stikala bo potrebno priklopiti in postaviti. Zato bo ponudnik zagotovil 10 ur svetovanja na lokaciji naročnika.Na osnovi izsledkov naših raziskav smo se odločili, da bomo obstoječe podatkovne strežnike zamenjali s sodobnimi, s približno 42-krat (1 TB) večjim glavnim pomnilnikom. Želimo strežnika z vsaj 1 TB glavnega pomnilnika. To bo omogočilo hrambo celotnih zbirk informacijske rešitve informacijskega sistema metapodatkov v pomnilniku, diskovno polje pa bo uporabljeno samo za trajno shranjevanje podatkov. Načrtujemo tudi spremembo aplikacijske programske opreme tako, da bomo lahko shranjevali tudi velike binarne objekte (priponke), kar sedaj ni mogoče. Priponke bomo shranjevali neposredno na diskovno polje SAN, medtem ko bodo vsi metapodatki v glavnih pomnilnikih strežnikov.MS SQL Server 2014 EE x64 bo omogočil tudi hkratno uporabo podatkovnih strežnikov v visokozmogljivem grozdu in s tem tudi simetrično razporejanje bralnih dostopov. Zaradi vsega naštetega pričakujemo nekajkratno pohitritev delovanja aplikacijinformacijskega sistema.Nadalje, nameravamo posodobiti tudi druge strežnike, ki sedaj delujejo kot v okviru virtualizacijskega okolja VMware ESX. Zaradi visoke cene gostiteljskih strežnikov načrtujemo spremembo arhitekture v cenejšo in učinkovitejšo porazdeljeno arhitekturo s fizičnimi strežniki. Ugotavljamo namreč, da virtualizacija ni prinesla pričakovanih rezultatov, hkrati pa se je v zadnjih letih tudi drastično spremenila ponudba strojne opreme. Ker poznamo problem, ki ga želimo rešiti in hkrati poznamo delovanje in potrebe vse aplikacijske programske opreme, menimo, da lahko se lahko s sodobno strojno opremo v celoti izognemo virtualizaciji VMware. Hkrati sodobni Microsoftovi operacijski sistemi, od MS Windows Server 2008 R2 EE x64 naprej, vsebujejo tudi tehnologijo Hyper-V, tako da lahko v primeru izkazane potrebe na vsakem fizičnem strežniku poganjamo še enega ali dva navidezna strežnika. To je ceneje in učinkoviteje, kot če bi vse navidezne strežnike poganjali na gostiteljskem strežniku. Hkrati velja poudariti, da osnovna zasnova arhitekture, ki predvideva podvojenost vseh ključnih strežnikov (navideznih ali fizičnih) na fizični infrastrukturi, ostaja. V okviru varnostne politike za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja so predvideni tudi štirje zmogljivejši strežniki za podporne storitve domene ARR s po vsaj 128 GB RAM, ki bodo lahko rabili tudi kot strežniki Hyper-V, v kolikor bi prišlo do nepredvidenih potreb po novih strežnikih (zamenjava programske opreme ali izpad delovanja več fizičnih strežnikov hkrati), ali kasnejša integracija storitev informacijskega sistema v računalniški oblak.Preostane le še strežnik za e-pošto zaposlenih v SVRK, ki je samostojen in bo edini deloval pod operacijskim sistemom Linux, kot je to običajno za strežnike, za e-pošto v javni upravi. Aplikacijski strežnik za elektronsko pošto bo Lotus Domino. Glede na dosedanje izkušnje s tem strežnikom, smo tudi tu predvideli bistveno povečanje zmogljivosti. Predvideli smo možnost, da se podatkovne baze (datoteke *.NSF) shranjujejo na lokalnem disku poštnega strežnika (RAID 1 z neto kapaciteto 4 TB) pa tudi, da jih shranjujemo neposredno na SAN. Na ta način lahko zagotovimo dve stopnji varovana podatkov, pri čemer bi imele podatkovne zbirke na SAN večjo stopnjo varnosti.Redundančnih napajalnikov (sistemi z dvema napajalnikoma, ki lahko normalno delujejo tudi, če en napajalnik odpove) za večino strežnikov nismo predvideli, razen kjer so izrecno navedeni. Zahtevani so samo pri sistemih, kjer so izrecno navedeni. Razlog je v tem, da celotna arhitektura temelji na podvojenih fizičnih strežnikih, ki delujejo v grozdih. Odpoved enega fizičnega strežnika zato ne pomeni odpoved delovanja storitev, ki jih ta zagotavlja. Glede na pretekle izkušnje z napajalniki, ki zelo redko odpovejo, menimo, da dodatna redundanca ni potrebna.Strežniki naj bodo ponujeni brez operacijskega sistema in druge sistemske programske opreme, razen če je priložena sistemska programska oprema nujno vključena v ceni. Vseeno morajo biti priloženi vsi gonilniki in pripadajoča programska oprema za vse vgrajene komponente za operacijske sisteme, ki so zahtevani v navedbi o združljivosti.. V primeru, da v izbrani ponudbi ne bo zagotovljena združljivost, kot je zahtevana, bo moral ponudnik dobavljeni računalnik na lastne stroške opremiti z zmogljivejšo ali enako zmogljivo strojno opremo (menjava sestavnih delov), ki bo družljivost zagotavljala.Strojna oprema za masovno hrambo podatkovDiskovno polje SAN (angl. Storage Area Network), ki ga danes uporabljamo je tehnološko zastarelo. Podpiralo naj bi le diske s priključkom SAS (Serial Attached SCSI) največje zmogljivosti 600 GB s 15 000 obrati. Obstoječe diskovno polje je bilo dizajnirano kot glavni pomnilni medij za podatkovne zbirke in navidezne računalnike, ki jih izvajata gostiteljske strežnika.Po novem bomo SAN uporabljali le še za hrambo podatkovnih zbirk, vključno s pripetimi velikimi binarnimi objekti (angl. BLOB, binary large object), oziroma pripetimi datotekami. Vse podatkovne zbirke bodo vsaj predpomnjene v glavnih pomnilnikih podatkovnih strežnikov, kasneje pa bodo tudi delovale kod podatkovne zbirke v pomnilniku (postopen prenos ključnih tabel v pomnilnik). Le do BLOB bomo dostopali neposredno na SAN. Neposreden dostop do SAN bo potreben tudi pri zapisovanju novih metapodatkov v delovno podatkovno zbirko.Vendar na osnovi meritev prometa podatkov med strežniki podatkovnih zbirk in SAN ugotavljamo, da je pisalnih dostopov izredno malo v primerjavi z bralnimi dostopi. Zato bo pisanj na SAN sorazmerno malo. Hkrati bodo imeli vsi strežniki svoj lokalna sistemska diska (v RAID 1) za operacijski sistem in sistemsko programsko opremo. S tem bomo v veliki meri razbremenili SAN. Zato bomo dali pri izbiri ponudnika prednost SAN-om, ki bodo ponujali več pomnilnika ob hkratni visoki stopni varnosti podatkov (organizacija RAID 5). Ker so pomembne predvsem pomnilniške zmogljivosti, predlagamo, ponudnikom, do ponudijo SAN na osnovi diskov z večjimi pomnilniškimi zmogljivostmi in hitrostjo vrtenja vsaj 7 200 obratov/minuto. Želimo, da je uporabna pomnilna kapaciteta celotnega SAN pri RAID 6 vsaj 80 TB. Krmilnik SAN naj ima vsaj 16 GB dinamičnega predpomnilnika.
redundance.
Nova omrežna stikala bo potrebno priklopiti in postaviti. Zato bo ponudnik zagotovil 10 ur svetovanja na lokaciji naročnika.
Na osnovi izsledkov naših raziskav smo se odločili, da bomo obstoječe podatkovne strežnike zamenjali s sodobnimi, s približno 42-krat (1 TB) večjim glavnim pomnilnikom. Želimo strežnika z vsaj 1 TB glavnega pomnilnika. To bo omogočilo hrambo celotnih zbirk informacijske rešitve informacijskega sistema metapodatkov v pomnilniku, diskovno polje pa bo uporabljeno samo za trajno shranjevanje podatkov. Načrtujemo tudi spremembo aplikacijske programske opreme tako, da bomo lahko shranjevali tudi velike binarne objekte (priponke), kar sedaj ni mogoče. Priponke bomo shranjevali neposredno na diskovno polje SAN, medtem ko bodo vsi metapodatki v glavnih pomnilnikih strežnikov.
Pokaži več
MS SQL Server 2014 EE x64 bo omogočil tudi hkratno uporabo podatkovnih strežnikov v visokozmogljivem grozdu in s tem tudi simetrično razporejanje bralnih dostopov. Zaradi vsega naštetega pričakujemo nekajkratno pohitritev delovanja aplikacijinformacijskega sistema.
Pokaži več
Nadalje, nameravamo posodobiti tudi druge strežnike, ki sedaj delujejo kot v okviru virtualizacijskega okolja VMware ESX. Zaradi visoke cene gostiteljskih strežnikov načrtujemo spremembo arhitekture v cenejšo in učinkovitejšo porazdeljeno arhitekturo s fizičnimi strežniki. Ugotavljamo namreč, da virtualizacija ni prinesla pričakovanih rezultatov, hkrati pa se je v zadnjih letih tudi drastično spremenila ponudba strojne opreme. Ker poznamo problem, ki ga želimo rešiti in hkrati poznamo delovanje in potrebe vse aplikacijske programske opreme, menimo, da lahko se lahko s sodobno strojno opremo v celoti izognemo virtualizaciji VMware. Hkrati sodobni Microsoftovi operacijski sistemi, od MS Windows Server 2008 R2 EE x64 naprej, vsebujejo tudi tehnologijo Hyper-V, tako da lahko v primeru izkazane potrebe na vsakem fizičnem strežniku poganjamo še enega ali dva navidezna strežnika. To je ceneje in učinkoviteje, kot če bi vse navidezne strežnike poganjali na gostiteljskem strežniku. Hkrati velja poudariti, da osnovna zasnova arhitekture, ki predvideva podvojenost vseh ključnih strežnikov (navideznih ali fizičnih) na fizični infrastrukturi, ostaja. V okviru varnostne politike za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja so predvideni tudi štirje zmogljivejši strežniki za podporne storitve domene ARR s po vsaj 128 GB RAM, ki bodo lahko rabili tudi kot strežniki Hyper-V, v kolikor bi prišlo do nepredvidenih potreb po novih strežnikih (zamenjava programske opreme ali izpad delovanja več fizičnih strežnikov hkrati), ali kasnejša integracija storitev informacijskega sistema v računalniški oblak.
Pokaži več
Preostane le še strežnik za e-pošto zaposlenih v SVRK, ki je samostojen in bo edini deloval pod operacijskim sistemom Linux, kot je to običajno za strežnike, za e-pošto v javni upravi. Aplikacijski strežnik za elektronsko pošto bo Lotus Domino. Glede na dosedanje izkušnje s tem strežnikom, smo tudi tu predvideli bistveno povečanje zmogljivosti. Predvideli smo možnost, da se podatkovne baze (datoteke *.NSF) shranjujejo na lokalnem disku poštnega strežnika (RAID 1 z neto kapaciteto 4 TB) pa tudi, da jih shranjujemo neposredno na SAN. Na ta način lahko zagotovimo dve stopnji varovana podatkov, pri čemer bi imele podatkovne zbirke na SAN večjo stopnjo varnosti.
Pokaži več
Redundančnih napajalnikov (sistemi z dvema napajalnikoma, ki lahko normalno delujejo tudi, če en napajalnik odpove) za večino strežnikov nismo predvideli, razen kjer so izrecno navedeni. Zahtevani so samo pri sistemih, kjer so izrecno navedeni. Razlog je v tem, da celotna arhitektura temelji na podvojenih fizičnih strežnikih, ki delujejo v grozdih. Odpoved enega fizičnega strežnika zato ne pomeni odpoved delovanja storitev, ki jih ta zagotavlja. Glede na pretekle izkušnje z napajalniki, ki zelo redko odpovejo, menimo, da dodatna redundanca ni potrebna.
Pokaži več
Strežniki naj bodo ponujeni brez operacijskega sistema in druge sistemske programske opreme, razen če je priložena sistemska programska oprema nujno vključena v ceni. Vseeno morajo biti priloženi vsi gonilniki in pripadajoča programska oprema za vse vgrajene komponente za operacijske sisteme, ki so zahtevani v navedbi o združljivosti.. V primeru, da v izbrani ponudbi ne bo zagotovljena združljivost, kot je zahtevana, bo moral ponudnik dobavljeni računalnik na lastne stroške opremiti z zmogljivejšo ali enako zmogljivo strojno opremo (menjava sestavnih delov), ki bo družljivost zagotavljala.
Pokaži več
Strojna oprema za masovno hrambo podatkov
Diskovno polje SAN (angl. Storage Area Network), ki ga danes uporabljamo je tehnološko zastarelo. Podpiralo naj bi le diske s priključkom SAS (Serial Attached SCSI) največje zmogljivosti 600 GB s 15 000 obrati. Obstoječe diskovno polje je bilo dizajnirano kot glavni pomnilni medij za podatkovne zbirke in navidezne računalnike, ki jih izvajata gostiteljske strežnika.
Pokaži več
Po novem bomo SAN uporabljali le še za hrambo podatkovnih zbirk, vključno s pripetimi velikimi binarnimi objekti (angl. BLOB, binary large object), oziroma pripetimi datotekami. Vse podatkovne zbirke bodo vsaj predpomnjene v glavnih pomnilnikih podatkovnih strežnikov, kasneje pa bodo tudi delovale kod podatkovne zbirke v pomnilniku (postopen prenos ključnih tabel v pomnilnik). Le do BLOB bomo dostopali neposredno na SAN. Neposreden dostop do SAN bo potreben tudi pri zapisovanju novih metapodatkov v delovno podatkovno zbirko.
Pokaži več
Vendar na osnovi meritev prometa podatkov med strežniki podatkovnih zbirk in SAN ugotavljamo, da je pisalnih dostopov izredno malo v primerjavi z bralnimi dostopi. Zato bo pisanj na SAN sorazmerno malo. Hkrati bodo imeli vsi strežniki svoj lokalna sistemska diska (v RAID 1) za operacijski sistem in sistemsko programsko opremo. S tem bomo v veliki meri razbremenili SAN. Zato bomo dali pri izbiri ponudnika prednost SAN-om, ki bodo ponujali več pomnilnika ob hkratni visoki stopni varnosti podatkov (organizacija RAID 5). Ker so pomembne predvsem pomnilniške zmogljivosti, predlagamo, ponudnikom, do ponudijo SAN na osnovi diskov z večjimi pomnilniškimi zmogljivostmi in hitrostjo vrtenja vsaj 7 200 obratov/minuto. Želimo, da je uporabna pomnilna kapaciteta celotnega SAN pri RAID 6 vsaj 80 TB. Krmilnik SAN naj ima vsaj 16 GB dinamičnega predpomnilnika.
Pokaži več
Številka sklopa: 2
Naziv sklopa: Analitska strežnika Itanium 9500.
Kratek opis:
Del že kupljene sistemske programske opreme informacijskega sistema, MS Analysis Services 2000, bo moral delovati še vsaj prihodnja tri leta. Trenutno uporabljamo 32-bitno različico omenjene programske opreme na 32-bitnem operacijskem sistemu MS Windows Server 2008 EE x86, kjer smo z vključeno opcijo PAE (fizična razširitev naslovnega prostora, angl. Physical Address Extension) dosegli, da ima MS Analysis Services 2000, ki sicer PAE ne podpira, zase na voljo približno 2, 7 GB RAM. Ves ostali pomnilnik je na voljo operacijskemu sistemu in 32-bitnim aplikacijam, ki delujejo v režimu PAE. Edina druga možnost za delovanje MS Analysis Services 2000 je uporaba 64-bitne različice MS Analysis Services 2000 in računalnika s procesorjem Itanium, ki ima arhitekturo IA-64. MS Analysis Services 2000 za arhitekturo x64, ki jo danes pretežno uporabljamo (tudi procesorji Xeon), ni bila
razvita.Pripravljamo se sicer na zamenjavo MS Analysis Services 2000 SP4 (Service Pack 4) z novejšo različico, MS Analysis Services 2014 EE x64, ki jo bomo kupili v sklopu sistemske programske opreme za podatkovni strežnik, vendar prehod iz stare različice na novo ni trivialen. Potrebno bo zgraditi novo informacijsko rešitev, ki bo temeljila na drugih tehnologijah tudi glede prikaza podatkov (Reporting Services, MS Share Point Portal). Za to pa bo potrebno veliko razvoja.Predvideli smo daljše prehodno obdobje, oz. počasen prehod na novo programsko osnovo. V prehodnem obdobju bomo morali še vedno uporabljati tudi MS Analysis Services 2000. Trenutno imamo pod 32-bitnim operacijskim sistemom rezerve še okoli 600 MB pomnilnika ob pogoju, da uporabljamo strežnik, kjer so nameščene samo analitske storitve. Pričakujemo, da bomo to mejo ob naraščanju količine podatkov (novi podatki, ki jih vsakodnevno vnašajo uporabniki in morebitna nova finančna prespektiva, 2014-2020) dosegli približno v enem letu. Če želimo po tem času še vedno zagotavljati neokrnjene analitske storitve, potrebujemo MS Analysis Services 2000 SP4 za IA-64, kar pa je edino računalnik PC s procesorjem Itanium in operacijskim sistemom MS Windows Server 2008 R2 Enterprise Edition za IA64. Novejše različice MS Windows Server arhitekture IA64 ne podpirajo več.Pogoj za nakup računalnikov s procesorjem Itanium je, da podpirajo delovanje 64-bitne različice MS Analysis Services 2000 SP4 za IA-64 pod operacijskim sistemom MS Windows Server 2008 R2 Enterprise Edition za IA-64.
razvita.
Pripravljamo se sicer na zamenjavo MS Analysis Services 2000 SP4 (Service Pack 4) z novejšo različico, MS Analysis Services 2014 EE x64, ki jo bomo kupili v sklopu sistemske programske opreme za podatkovni strežnik, vendar prehod iz stare različice na novo ni trivialen. Potrebno bo zgraditi novo informacijsko rešitev, ki bo temeljila na drugih tehnologijah tudi glede prikaza podatkov (Reporting Services, MS Share Point Portal). Za to pa bo potrebno veliko razvoja.
Pokaži več
Predvideli smo daljše prehodno obdobje, oz. počasen prehod na novo programsko osnovo. V prehodnem obdobju bomo morali še vedno uporabljati tudi MS Analysis Services 2000. Trenutno imamo pod 32-bitnim operacijskim sistemom rezerve še okoli 600 MB pomnilnika ob pogoju, da uporabljamo strežnik, kjer so nameščene samo analitske storitve. Pričakujemo, da bomo to mejo ob naraščanju količine podatkov (novi podatki, ki jih vsakodnevno vnašajo uporabniki in morebitna nova finančna prespektiva, 2014-2020) dosegli približno v enem letu. Če želimo po tem času še vedno zagotavljati neokrnjene analitske storitve, potrebujemo MS Analysis Services 2000 SP4 za IA-64, kar pa je edino računalnik PC s procesorjem Itanium in operacijskim sistemom MS Windows Server 2008 R2 Enterprise Edition za IA64. Novejše različice MS Windows Server arhitekture IA64 ne podpirajo več.
Pokaži več
Pogoj za nakup računalnikov s procesorjem Itanium je, da podpirajo delovanje 64-bitne različice MS Analysis Services 2000 SP4 za IA-64 pod operacijskim sistemom MS Windows Server 2008 R2 Enterprise Edition za IA-64.
Referenčna številka: JN 17/2014
Ime projekta ali programa, ki ga financira EU:
Sredstva so zagotovljena v proračunu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za leto 2015, in sicer na proračunskih postavkah številka 941710, 943010, 760710, 760910, 694010, 696410 (sredstva EU v 85 % deležu in pripadajoča slovenska udeležba v 15 % deležu) in 159210 (sredstva integralnega proračuna RS).
Pokaži več
Aktivnost se financira in izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, PP št. 941710 Tehnična pomoč – 07-13 – Kohezijski sklad – EU in PP 943010 Tehnična pomoč – 07-13 – Kohezijski sklad – slovenska udeležba.
Pokaži več
Številka projekta v NRP: 1536-07-0047. Aktivnost se financira v okviru projekta tehnične pomoči »Tehnična pomoč – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture - 2007–2013«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Tehnična pomoč.
Pokaži več
Aktivnost se financira in izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov – 2007–2013, PP št. 760710 Tehnična pomoč ESS– 07-13 – EU in PP 760910 Tehnična pomoč ESS – 07-13 – slovenska udeležba.
Številka projekta v NRP: 1536-07-0045. Aktivnost se financira v okviru projekta tehnične pomoči »Tehnična pomoč – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Operativni program razvoja človeških virov - 2007–2013«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Tehnična pomoč.
Pokaži več
Aktivnost se financira in izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 2007–2013, PP št. 694010 Tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – EU in PP 696410 Tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – slovenska udeležba.
Pokaži več
Številka projekta v NRP: 1536-07-0046. Aktivnost se financira v okviru projekta tehnične pomoči »Tehnična pomoč – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 2007–2013«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pokaži več
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 2007–2013«, razvojne prioritete Tehnična pomoč.
PP 159210 Razvoj in vzdrževanje sistema ISARR.
Številka projekta v NRP: 1536-04-0004.
Kraj izvedbe
Glavno mesto ali kraj izvajanja:
Republika Slovenija, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana.

Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije
Pogoji za sodelovanje
Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti:
Ponudnik je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila – Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s podpisom obrazca P-2 »Prijava«.
Izvajanje pogodbe
Zahtevani depoziti in jamstva:
Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, izdelana po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, z valuto plačila 15 koledarskih dni od prejema zahteve upravičenca.
Glavni pogoji financiranja in načini plačila in/ali sklicevanje na ustrezne določbe, ki jih urejajo:
Sredstva so zagotovljena v proračunu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za leto 2015, in sicer na proračunskih postavkah številka 941710, 943010, 760710, 760910, 694010, 696410 (sredstva EU v 85 % deležu in pripadajoča slovenska udeležba v 15 % deležu) in 159210 (sredstva integralnega proračuna RS).
Pokaži več
Aktivnost se financira in izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, PP št. 941710 Tehnična pomoč – 07-13 – Kohezijski sklad – EU in PP 943010 Tehnična pomoč – 07-13 – Kohezijski sklad – slovenska udeležba.
Pokaži več
Številka projekta v NRP: 1536-07-0047. Aktivnost se financira v okviru projekta tehnične pomoči »Tehnična pomoč – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture - 2007–2013«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Tehnična pomoč.
Pokaži več
Aktivnost se financira in izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov – 2007–2013, PP št. 760710 Tehnična pomoč ESS– 07-13 – EU in PP 760910 Tehnična pomoč ESS – 07-13 – slovenska udeležba.
Številka projekta v NRP: 1536-07-0045. Aktivnost se financira v okviru projekta tehnične pomoči »Tehnična pomoč – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Operativni program razvoja človeških virov - 2007–2013«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Tehnična pomoč.
Pokaži več
Aktivnost se financira in izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 2007–2013, PP št. 694010 Tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – EU in PP 696410 Tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – slovenska udeležba.
Pokaži več
Številka projekta v NRP: 1536-07-0046. Aktivnost se financira v okviru projekta tehnične pomoči »Tehnična pomoč – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 2007–2013«. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pokaži več
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 2007–2013«, razvojne prioritete Tehnična pomoč.
PP 159210 Razvoj in vzdrževanje sistema ISARR.
Številka projekta v NRP: 1536-04-0004.

Postopek
Rok veljavnosti ponudbe: 90 dni
Datum odpiranja ponudb: 2014-10-07 📅
Kraj odpiranja:
Republika Slovenija, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, (mala sejna soba v 2. nadstropju).
Lokacija: Republika Slovenija, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, (mala sejna soba v 2. nadstropju).
Jeziki
Jezik: slovenščina 🗣️

Naročnik
Stik
Kontaktna točka: gp.svrk@gov.si
Dean Starc

Sklic
Identifikatorji
Referenčna številka, ki jo je dodelil naročnik: JN 17/2014
Dodatne informacije
Rok za prejem ponudnikovih vprašanj na Portalu javnih naročil: 26.9.2014, 10:00.

Dopolnilne informacije
Pregled telesa
Ime: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Poštni naslov: Kotnikova ulica 5
Poštno mesto: Ljubljana
Poštna številka: 1000
Država: Slovenija 🇸🇮
Služba, pri kateri je mogoče dobiti informacije o postopku pregleda
Enako kot: Pregled telesa
Vir: OJS 2014/S 164-293222 (2014-08-26)
Dodatne informacije (2014-08-29)
Objekt
Metapodatki obvestila
Vrsta dokumenta: Dodatne informacije

Sklic
Datumi
Datum pošiljanja: 2014-08-29 📅
Datum objave: 2014-09-02 📅
Identifikatorji
Številka obvestila: 2014/S 167-297431
Sklicuje se na obvestilo: 2014/S 164-293222
Številka UL-S: 167
Vir: OJS 2014/S 167-297431 (2014-08-29)
Obvestilo o oddaji naročila (2015-01-19)
Objekt
Področje uporabe javnega naročila
Skupna vrednost javnega naročila: 265 594 💰
Metapodatki obvestila
Vrsta dokumenta: Obvestilo o oddaji naročila

Postopek
Vrsta ponudbe: Ni primerno

Naročnik
Stik
Telefon: +386 14003668 📞

Sklic
Datumi
Datum pošiljanja: 2015-01-19 📅
Datum objave: 2015-01-22 📅
Identifikatorji
Številka obvestila: 2015/S 015-022680
Številka UL-S: 15

Objekt
Kraj izvedbe
Glavno mesto ali kraj izvajanja: Ljubljana.

Oddaja naročila
Datum sklenitve pogodbe: 2014-12-02 📅
Ime: Unistar LC d.o.o., Ljubljana
Poštni naslov: Litostrojska cesta 56
Poštno mesto: Ljubljana
Poštna številka: 1000
Država: Slovenija 🇸🇮
Informacije o razpisih
Število prejetih ponudb: 2
Vir: OJS 2015/S 015-022680 (2015-01-19)